Plezalni vikend nad jezerom Misurina

Tako kot že nekaj let prej, se je precejšne število naših članov, v začetku julija odpravilo za nekaj dni v Dolomite. Tokrat so bili na sporedu vršaci nad jezerom Misurina v Sekstenskih Dolomitih.

Tabor bi moral biti na sporedu že prejšnje leto, vendar ga je odplaknilo nestanovitno vreme. Tudi letos ni bila ravno napovedana “šajba”, a je vseeno kazalo dovolj dobro, da smo v četrtek popoldne krenili na pot.

Kamp ob jezeru Misurina ne sprejema rezervacij, tako da smo šli na srečo, ki pa je nismo imeli. Kamp je bil ob 6h popoldne nabito poln. Prva najbližja alternativa malce nižje pri Toblachu tudi. Že smo se spogledovali z idejo, da nekako prebivakiramo v gozdu ob kakem obcestnem postajališču, ko smo v kampu Olimpyja, nekaj km zahodno od Toblacha, dobili zadnjo parcelo. Parcela je sicer bila namenjena kamperjem, a nas to ni motilo. Ko je osebje na recepciji naredilo ovinek okoli pravila zgolj šestih oseb na eni parceli, je le-ta postala domovanje za naslednje štiri dni vseh dvanajstih udeležencev tabora.

V petek je bila napoved najboljša, tako da je bil takoj čas za akcijo. V zgodnjih jutranjih urah smo se dve navezi odpeljali proti Trem Cinam in ob prvem jutranjem svitu krenili proti severni steni Velike Cine. Željena smer je bil Dibonov raz. Smer je lepa, težjih mest je le za odtenek, se pa vendarle naplezaš že zaradi dolžine. Ker je smer veliko plezana, je temu primerno tudi opremljena. Po dobrih šestih urah smo stali na vrhu, razgledi so bili sicer malce okrnjeni zaradi meglic, toda prešernih nasmehov ni manjkalo. Sestop smo opravili po normalki, kjer nam je bil v pomoč tudi prijazen lokalni “guido”, ki nam je na vrhu podal rešitve za nekaj “zagonetk” pri sestopu.

Dva ovopečena pripravnika sta si za svoj prvi stik z dolomitskimi stenami izbrala smer Mazzorana v Cadini di Misurina in, vsaj sodeč po pripovedovanju ob večerji, preživela nepozaben dan.

V petek zvečer se so se nam pridružili še štirje, dve naši članici in dva pripravnika AAO.

Sobotna vremenska napoved je tudi obetala še kar solidno napoved, vsaj do zgodnjega popoldneva, tako da smo se nekateri spet podali proti Trem Cinam, ženski del ekipe pa v Cadini di Misurina. Tudi ta dan je bil plezalsko uspešen.

Večer je zopet minil v sproščenem vzdušju in kot bi čutili, da bodo v nedeljo stene (pre)mokre, je bilo na momente “precej” sproščeno. Za nedeljo se je, po deževni noči, sicer kazalo krajše sončno okno, tako da smo poskusili srečo v Monte Popena Basso, a je bila že na parkirišču megla, da bi jo lahko rezal. Po dolgi kavi v Toblachu, smo pospravili opremo in se odpravili proti domu.

Štirje nadobudni pripravniki pa so ostali do ponedeljka in v Cadini di Misurina preplezali še vsak po eno lepo smer.

Hvala Krištofu za organizacijo, vsem ostalim pa za udeležbo.