Alpinistični odsek Kamnik

Vremenska slika ni bila ravno najboljša, a se nismo ustrašili dokaj borne vremenske napovedi in raje v nahrbnike spakirali kakšen kos oblačila več. Na pot smo se podali v petek popoldne v hudem nalivu, tako da je bil detalj poti že presesti se v dva avtomobila. Ampak od Jesenic dalje nas je vseskozi spremljalo sonce in ker je bila tudi na izhodišču pri Dolomitenhutte “šajba”, smo dežnike pustili v avtomobilih in v dobri uri dosegli kočo Karlsbadhutte. Ko smo uspešno “ujeli” še večerjo, smo prvemu dnevu dali kljukico pri “super se je izšlo”.

V soboto smo pri zajtrku ugotovili, da nismo edini plezalci in da bo treba kar hitro v stene, kar smo tudi storili, saj so bile sredi dneva že napovedane padavine. Dopoldne je vsaka naveza uspela spraviti v žep eno krajšo smer, nato pa je polovica ekipe odšla v kočo, dve navezi pa smo bili ob pogledu na nebo bolj optimistični ter smo “zarinl” še v eno. Maji in Klemenu je v dežju uspelo splezati še eno lažjo smer, Žiga in Aljaž K. pa sva po posvetu v platah obrnila, tako da naju je napralo (le) pri sestopu do koče. Popoldne smo tako preživeli ob pljuckanju piva in prijetnem pogovoru med čakanjem na večerjo.

V nedeljo je bila napoved boljša, tako da je bila priložnost tudi za kaj težjega in daljšega. Dan je bil res čudovit, stene so bile sicer malo mokre, a smo vseeno v štirih navezah uspeli splezati kar sedem smeri, tako da smo se nasmejanih obrazov okoli 4h popoldne odpravili nazaj v dolino.

Čeprav precej lačni, smo zdržali do Slovenije, kjer smo ob zasluženi večerji naredili končno analizo. Imeli smo se super, predvsem pa gre zahvala udeležencem, da so se, na dokaj slabo vremensko napoved, vsi soglasno strinjali, da gremo.

In zato s(m)o bili nagrajeni. V Lienške Dolomite pa še pridemo, ker je res super ambient in super smeri na “dohvat ruke” 🙂

ZADNJE OBJAVLJENO

KORISTNE POVEZAVE