Alpinistični odsek Kamnik

Zeleniške špice. Foto: Sebastjan Čebular

Ledno plezanje v Cogne ali dva trota napadeta Trolla

Pred podvigom dobro premisli v kaj se podajaš glede na okoliščine in bližnjo preteklost terena. Tokrat se je srečno izšlo a ne bo vedno tako.



Z ekipo AO smo se odpravili v Cogne, da splezamo nekaj slapov in se malo podružimo. Zame je bil to moj prvi tabor lednega plezanja zato so bile izkušnje majhne. Med nabiranjem le teh, so prišle tudi nepričakovane. S Primožem Zore sva se dogovorila, da v dolini Valnontey v četrtek splezava slap Sentiero dei Troll. Celodnevni izziv v desetih raztežajih in 350m višine bo ravno pravšnji zalogaj za dva pripravnika, sva si rekla in zagrizla. Zjutraj se odpraviva na pol urno hojo do slapu. Rahlo sneži kot je tudi že prejšnji dan dopoldan. Tako se je nabralo nekaj centimetrov snega na ledu in malo bo treba pucat, da bova videla podlago.  Primož začne in nama gre res super. Naslednja dva splezam jaz naprej. Ravno začnem z varovanjem in Primož začne plezati kot drugi, začne bobneti. Iz desne prileti plaz direktno v najin slap 2 metra za Primoževo ritjo. Moram reči, da je kar pospešil tempo. Ko pride do mene, se mal spogledava in gre Primož naprej. Potegne 55m in najde štant. Jaz mojega podrem in zarinem v kaskado. Uživam v metrih ko zaslišim Primožev krik PLAZ. Kakšna sekunda mine preden možgani dojamejo kaj je zavpil. Ravno mi še uspe ponovno zabiti oba cepina v led in že prileti. Potegnem se k slapu in čakam, da snega zmanjka. K sreči sem se obdržal na mestu in brez kakršne koli poškodbe. Zavpijem Primožu, da sem OK, se otresem in odpravim do štanta. Primož je bil mal prestrašen, ker ni vedel kaj se dogaja spodaj. Zelo hitro se enoglasno odločiva, da ne bova počakala na tretji plaz in abzajlava v dolino. Šele po poti dol sem videl kakšna količina snega je šla čez mene in koliko sreče sem imel, da nisem šel z njim v dolino. Še istega večera sva se zmenila, da greva čez dva dni nazaj, in res sva se vrnila. V lepem vremenu pri -11 sva splezala vseh 10 raztežajev in res uživala. Na poti dol sva rešila še francosko navezo, ki se je na turo podala s prekratkim štrikom. Kot lepo vzgojena pripravnika sva jih vzela na svoje štrike, da nista visela na svojih in čakala GRS.

Lepa smer in poučna izkušnja, ki se je srečno končala.


Komentarji

Komentiraj

Komentar

Ime